arhiv

prostor spomina na prehodu med vertikalami gozda in brezmejnostjo horizonta

Pokopališče kot prostor spomina in obredni prostor poslavljanja, tako prostor skupnosti kot tihi prostor kontemplacije, je zasnovano na prehodu med vertikalami gozda in brezmejnostjo horizonta. Prostor pokopališča določajo kontrastna razmerja in prehajanje med odprtim in zaprtim, med svetlim in temnim, med tukajšnjim in onostranskim.
Umeščeno je na izjemno lokacijo, na greben nad osrednjim delom Ankarana, nad modernistično cerkvijo sv. Nikolaja ob Oljčni poti iz katere se odpirajo pogledi na Tržaški zaliv in slovensko Istro. Prav zaradi svoje izjemne lege je bilo zemljišče prvotno prepuščeno komercialni gradnji, a po protestih lokalne skupnosti ponovno namenjeno pokopališču. Ankaran ni imel primernega prostora za slovo od pokojnih, zato pomeni novo pokopališče enega glavnih javnih prostorov lokalne skupnosti, tako v funkcionalnem kot simbolnem smislu.

Gozdno pokopališče z zasnovo izkazuje svojo dvojno naravo. Po eni strani deluje kot prosto prehoden parkovni gozd namenjen sprehodom in kontemplaciji, po drugi pa kot niz zamejenih grobnih polj, manjših pokopališč, ki se v terasah nizajo po pobočju nad poslovilnim objektom. Relief je geometriziran v pet teras, ki se zaradi navezave na obstoječi teren pahljačasto razpirajo. Na prvi terasi se nahaja poslovilni objekt do katerega se povzpnemo po položni klančini. Na naslednjih treh terasah so umeščena obzidana grobna polja, na zadnji najvišji pa prostor za raztros. Posamezne intimnejše prostore povezuje serpentinasta obredna pot vpeta v mrežo gozdnih poti povezanih s središčem Ankarana. Vzdolž poti se odvijajo procesi poslavljanja, žalovanja, spominjanja in premišljevanja, pa tudi druženja in srečevanja. Premišljena dramaturgija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki se nizajo ob poti, poglede obiskovalca izmenično usmerja vzdolž terena med vertikale gozda in pravokotno na teren proti morju, v to nedoumljivo razsežnost, ki se na horizontu spaja z nebom.

Poslovilni objekt je prislonjen ob gozdni rob in izmaknjen stavbni masi cerkve kar omogoča neovirano odpiranje pogledov na horizont. Sestavljajo ga trije ambienti. Vhodna ploščad s klopjo kot prostor vstopanja odprt na horizont, mrliška celica kot introvertiran prostor žalovanja osvetljen z zenitalno svetlobo in pokrit prostor poslavljanja, ločen od mrliške celice z zelenim atrijem ter preko vodnega zrcala odprt v globino gozda. S svojo longitudinalno zasnovo dolgih zidov vzporednih s terenom, ki jih pokriva lebdeča ravna streha, se navezuje na strukturo pokopaliških zidov. V zalednem introvertiranem volumnu se nahajajo servisni prostori s shrambo, sanitarijami in čajno kuhinjo. Lega in prehoden značaj poslovilnega objekta zaznamujeta začetek obredne poti in prehod iz javnega v prostor spomina.

Zasnova grobnih polj izhaja iz interpretacije tradicionalnih primorskih obzidanih pokopališč, ki jih najdemo v bližini Ankarana, v Lovranu, Bertokih in Starih Miljah. Grobna polja obdaja nizek zid, ki je na vhodu prekinjen z višjim žarnim zidom. Poleg niš v žarnem zidu se v notranjost grobnih polj nahajajo talni krstni in talni žarni grobovi z nagrobniki usmerjenimi proti vhodu, s horizontom v ozadju. Najvišje grobno polje s prostorom za raztros je dvovišinsko in obdano s striženo živo mejo. Zgornji nivo je zamejen s tanko linijo opornega zidu, s katerega pogrebnik trosi pepel v navidezno neskončnost. Skupno se na pokopališču nahaja 110 talnih krstnih grobov, 246 talnih žarnih grobov, 180 žarnih niš in 272 mest za raztros.

Vsi arhitekturni elementi materialno izhajajo iz barv in tekstur lokacije. Med masivnimi pranimi betonskimi zidovi v zemeljski barvi flišnih plasti izstopajo žarni zidovi iz brušenega betona, medtem ko svetla povezovalna pot lebdi nad terenom. Posamezni poudarki in funkcionalni elementi so iz lokalnega kraškega apnenca, lesa in kovine.

Pokopališče Ankaran s sodobnim pristopom k pokopališču kot delu prosto prehodnega, vsem dostopnega parkovnega gozda, transformira tradicionalno predstavo o prostoru pokopališča kot mesta mrtvih v metaforo skupnosti.





naročnik

Občina Ankaran, Comune di Ancarano

natečaj

prva nagrada

leto

natečaj, 2019
izgradnja, 2024

lokacija

Ankaran, Oljčna pot

površina

7085m2

projektna skupina, natečaj

arhitektura
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Martina Vitlov, štud. arh.
Mateo Zonta, abs. arh.

krajinska arhitektura
dr. Ana Kučan, u.d.i.k.a.
Luka Javornik, u.d.i.k.a.
Danijel Mohorič, m.i.k.a.
Pia Kante, m.i.k.a.
Katja Mali, abs. kraj. arh.

projektna skupina

arhitektura
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Mateo Zonta, m.i.a.

usmerjevalna grafika
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.

krajinska arhitektura
dr. Ana Kučan, u.d.i.k.a.
Luka Javornik, u.d.i.k.a.
Danijel Mohorič, m.i.k.a.

fotografije: Ana Skobe

preplet treh tipologij v stolp demokracije

Prostorska zasnova sodne palače izhaja iz treh tipoloških enot, ki se povežejo v novo celoto: sodni stolp, pisarniška lamela in parkovni pavilijon. Razširjena pasaža v pritličju objekta pokriva predprostor vhodnega halla iz katerega se javnost dvigne na nivo razpravnih dvoran. Njihova organizacija v razgiban vertikalni volumen sodnega stolpa omogoča razvoj vertikalnega halla sodne palače z večvišinskimi medprostori in čakalnicami dvoran orientiranimi na park in mestno središče z Ljubljanskim gradom. Sodni stolp postane nov reprezentančni javni prostor mesta.

Obsežen pisarniški program je nanizan v dvostrano lamelo, ki sledi stavbnemu nizu ob Dunajski cesti. Lamela lebdi nad javnim pritličjem in se na vogalu med Dunajsko cesto in Topniško ulico spusti v pritličen paviljonski volumen. V vrhnjih etažah se lamela prisloni ob sodni stolp tako, da sodniki dostopajo v vsako etažo stolpa neposredno iz internega hodnika oddelkov.

Park za sodno palačo je proti Topniški ulici obrobljen s pritličnim paviljonom z restavracijo, ki se dvostrano odpira na park in ulico. Nizek volumen uravnoteži stavbno maso palače in vnese v parkovni del merilo človeka. Topografijo opuščene gradbene jame in samonikel ekosistem, ki se je razvil znotraj nje interpretira nova razgibana javna krajina sodnega parka.

Dvojnost javnega razpravnega in podpornega internega administrativnega pisarniškega programa se izkazuje tako v volumetrični zasnovi kot tudi na fasadi. Javni del objekta je transparenten in oblikovan kot lahka struktura z vitkimi stebri, tankimi kovinskimi ograjami in stavbnimi elementi v interierju. Pisarniška lamela je zasnovana po principu steklene fasade s pomičnimi aluminijastimi senčili, ki ustvarjajo vtis lahkih tend. Pomična senčila omogočajo razgibanost enovite fasadne ploskve in vtis individualnosti znotraj ponavljajočega se ritma pisarn.


naročnik

Ministrstvo za pravosodje, RS

natečaj

priznanje

leto

2021

lokacija

Ljubljana

površina

61.000m2

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Mateo Zonta m.i.a.

sodelavci:
Darja Josić, m.i.a.,
Urška Linda Beuermann, m.i.a.
Rok Staudacher, m.i.a.

ženski zapor kot odprta arhitektura na prepletu narave in dediščine

Kakšen naj bo prostor za izvrševanje sankcij, ki bo vzpodbujal humanost in reintegracijo varovank v družbo? Razmislek o sodobnem zaporu temelji na vzpodbujanju socialne vključenosti namesto izolacije in s tem pripravo na prostost. Pri tem lahko arhitektura igra ključno vlogo le v kolikor zagotavlja znotraj zahtevanih varnostnih zahtev odprtost zasnove, ki omogoča in spodbuja komunikacijo z zunanjim prostorom. Koncept se razvije iz treh elementov: podstavek, ki na novo definira predprostor gradu in izpostavlja grad kot prostorsko dominanto; zidovi, ki se dvignejo iz podstavka in terasirajo območje v katero se umeščajo nove programske lamele zapora; zareze na stiku z obstoječo topografijo, ki osvetljujejo kletne etaže, odpirajo poglede v naravo in vzpostavljajo potrebno višino varovalnega perimetra.



naročnik

Ministrstvo za pravosodje, RS

natečaj

prva nagrada

leto

2017

lokacija

Ig, Na Grad

površina

10.000m2

projektna skupina, natečaj

Mina Hiršman, m.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Lara Sedar, abs. arh.
Matija Zega, štud. arh.
Tomislav Krnač, abs. kraj. arh.
Božidar Rustja, u.d.i.a.

projektna skupina

Mina Hiršman, m.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Katja Aljaž, u.d.i.a.
Staša Baranja, u.d.i.a.
Darja Josić, m.i.a.
Lara Sedar, m.i.a.
Matija Zega, štud. arh.

sodobna knjižnica kot generator skupnosti in trajne prihodnosti

Obstoječi trgovski objekt »Nama« se preoblikuje v novo tipologijo sodobne splošne knjižnice, v nizek prehoden paviljon, odprt na vse štiri strani, ki vzpostavlja serijo javnih prostorov ter jih poveže z notranjostjo in popelje preko vseh etaž objekta do strešne terase z razgledom na silhueto mesta. Vzdolž osrednje mestne osi, ki povezuje zgodovinske prostore in inštitucije mesta tako svoje mesto med pomembnimi javnimi vsebinami dobi tudi nova knjižnica. Sodobnim pristopom pri oblikovanju splošnih knjižic nova knjižnica sledi s tem, ko oblikuje odprt javni prostor med krošnjami dreves, ki ne služi le kot hramba informacij in generator vsebin, ampak predvsem kot povezovalec lokalne skupnosti in spodbujevalec kreativnih procesov. Stavba postane s svojo tlorisno zasnovo platforma lokalnega družabnega življenja, ki povezuje in prepleta prostore učenja, prostore navdiha, prostore prireditev in prostore srečevanj. Pestrost in raznolikost ambientov ustvarja vključujoč in prilagodljiv prostor, ki umesti v obstoječi betonski skelet prostore za druženje in delo, sproščene pogovore, skoncentriran študij, družabne prireditve, vseživljenjska izobraževanja, odprta predavanja, kreativne delavnice… Prenovljeni objekt predstavlja demonstracijski objekt za trajnostno družbo, saj se obstoječo konstrukcijo razgali, jo obda z novo transparentno fasadno opno ter javnosti predstavi tehnološke sisteme za pridobivanje obnovljivih virov energije ter zasnovo, ki omogoča boljše mikroklimatske razmere. Z vidika kazalnikov trajnostne gradnje velik prispevek predstavlja ohranitev obstoječih stavbnih konstrukcijskih elementov.Na ohranjeni obstoječi armiranobetonski skeletni konstrukcije se predviidi ukrepe za izboljšanje odpornosti objekta na predvidene zunanje vplive in povečanje potresne varnosti. Celotna zasnova v najvišji meri upošteva izhodišča za ekološko osveščeno, energetsko učinkovito in ekonomično trajnostno načrtovanje. Projekt namreč temelji na premišljeni, kompaktni bioklimatski zasnovi; dobro oblikovanem stavbnem ovoju s katerim dosežemo optimalni energetski učinek ter na proizvodnji in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov.

naročnik

Občina Škofja Loka

natečaj

prva nagrada

leto

2022

lokacija

Škofja Loka, Kapucinski trg

površina

3900m2

projektna skupina, natečaj

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Urška Linda Beuermann, m.i.a.
Mateo Zonta, m.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Tina Rojs, m.i.a.
Mateo Zonta, m.i.a.

transparentna palača na historični osi

Novi objekt državne revizorske institucije Črne gore je kompakten stavbni volumen, ki sledi gradbenim linijam in se obenem z zarezo vmesnega vertikalnega hall-a morfološko naveže na geometrijo okoliške zazidave. Hibridna tipologija poslovne palače združuje nizek pavilijonski del v pritličju, odprt neposredno na atrije z mediteranskim vrtom in vertikalni urbani hall, ki poteka preko vseh etaž. Ta deluje kot generator komunikacije med zaposlenimi, saj so vsa delovna mesta medsebojno vizualno povezana. Fleksibilnost delovnega prostora je dosežena s spremenljivo konfiguracijo delovnih mest, ki jo zagotavlja odprt tloris brez konstrukcijskih podpor, saj celoten objekt podpirata dve armiranobetonski jedri na katerih sloni jeklena konstrukcija etaž.



naročnik

Ministrstvo za ekologijo, prostorsko planiranje in urbanizem, Črna gora

natečaj

druga nagrada

leto

2022

lokacija

Črna gora, Podgorica

površina

3700 m2

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Urška Linda Breuermann, m.i.a.
Mateo Zonta, abs. arh.


urbani palimpsest

Prostorski koncept nove večstanovanjske stavbe na Erjavčevi ulici v Ljubljani izhaja iz treh prostorskih elementov, ki materializirajo spomin na porušeno Vilo Bahovec in artikulirajo odprt javni prostor mesta v izteku osi Ravnikarjevega Trga republike. Vitek stavbni volumen definira rob javnega prostora med Gregorčičevo in Erjavčevo ter pušča odprt prehod iz Trga republike. Nov podstavek definira mejo med javnim in poljavnim prostorom ter materializira obod porušene vile. Nad podstavkom lebdeči stanovanjski volumen sledi višinam in fasadnim linijam okoliških objektov.

Arhitekturna zasnova večstanovanjskega objekta, vzpostavi platformo s stopniščem in klančino, ki poteka vzolž parka ter se naveže na obstoječe stopnišče pred OŠ Majde Vrhovnik. Platforma ustvari značaj visokega pritličja pod katerim je umeščena klet s parkirnimi in servisnimi prostori. Iz Erjavčeve ulice se parter rahlo spusti v javni program (npr. galerijo) med obodnimi zidovi, ki sledijo liniji obodnih zidov nekdanje Vile Bahovec. Preko klančine se parter dvigne na platformo iz katere vstopamo v stanovanjski del objekta, ki obsega 4 etaže in javni program na nivoju platforme (npr. knjigarno). Členitev stavnega volumna v dve zamaknjeni lameli orientirani sever-jug omogoča ugodno orientacijo prostorov na vzhod in zahod ter členitev tlorisa na dodatne medetaže Stanovanja sestojijo iz dvostransko orientiranega dnevnega prostora ter dveh medetaž s spalnicami. Medetaže omogočajo večji izkoristek stavbnega volumna in fleksibilnost tipov stanovanj z ohranjanjem tlorisne zasnove.



naročnik

LEONTIPODIUM d.o.o.

leto

2019

lokacija

Ljubljana, Erjavčeva ulica

površina

1600m2

projektna skupina, natečaj

Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.,
Denis Hitrec abs. arh.,
Lara Sedar abs. arh.,
Rok Staudacher m.i.a.

dvostransko orientirana stanovanja brez hodnikov za mlade in mlade družine

Mariborsko mestno četrt Magdalena zaznamuje prehod iz strnjenega predela mestnih karejev v razpršeno zazidavo v zelenju. Umestitev novega objekta sledi uličnim linijam in se jim prilagaja tako s horizontalnim kot vertikalnim gabaritom. Kompakten stavbni volumen zasede le 50% površine zemljišča in omogoči, da se ostalih 50% nameni za parkovne površine. Obodna zazidava na eni strani sklene stavbni otok z urbano ulično fasado in na drugi strani obda varen notranji atrij z otroškim igriščem. Objekt je zasnovan kot generator urbanosti mestnega predela, saj je v vogalnem delu pritličja umeščen javni program namenjen vsem (kavarna, sodelavnica, popravljalnica, izmenjevalnica, mobilnostni center, ipd.).

V lamelnem delu se nahaja niz dvostransko orientiranih stanovanj z vmesnimi enostransko orientiranimi, notranjim vertikalnim komunikacijskim jedrom na ulični strani in zunanjimi balkoni na dvoriščni strani. Dvostranska orientacija zagotavlja kvalitetne poglede, kakovostno prezračevanje in boljši stik stanovanj tako z naravnim okoljem na dvorišču kot tudi z mestno ulico. Stanovanja omogočajo fleksibilen način bivanja, ki mladim in mladim družinam iz različnih družbenih, kulturnih in ekonomskih okolij nudi globoke dnevne prostore s krožnim tlorisom in spremenljivo razporeditvijo sob. Projekt predvideva tudi reciklažo odpadnega betona in opeke obstoječih objektov s predelavo v belitno-sulfoaluminatni cementni klinker za betonsko konstrukcijo novega.





naročnik

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

natečaj

tretja nagrada

leto

2022

lokacija

Maribor, Dvoržakova ulica

površina

9200m2

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Urška Linda Beuermann, m.i.a.
Darja Josić m.i.a.
Mateo Zonta m.i.a.