Kategorija: družbene

Obstoječi trgovski objekt »Nama« se preoblikuje v novo tipologijo sodobne splošne knjižnice, v nizek prehoden paviljon, odprt na vse štiri strani, ki vzpostavlja serijo javnih prostorov ter jih poveže z notranjostjo in popelje preko vseh etaž objekta do strešne terase z razgledom na silhueto mesta. Vzdolž osrednje mestne osi, ki povezuje zgodovinske prostore in inštitucije mesta tako svoje mesto med pomembnimi javnimi vsebinami dobi tudi nova knjižnica. Sodobnim pristopom pri oblikovanju splošnih knjižic nova knjižnica sledi s tem, ko oblikuje odprt javni prostor med krošnjami dreves, ki ne služi le kot hramba informacij in generator vsebin, ampak predvsem kot povezovalec lokalne skupnosti in spodbujevalec kreativnih procesov. Stavba postane s svojo tlorisno zasnovo platforma lokalnega družabnega življenja, ki povezuje in prepleta prostore učenja, prostore navdiha, prostore prireditev in prostore srečevanj. Pestrost in raznolikost ambientov ustvarja vključujoč in prilagodljiv prostor, ki umesti v obstoječi betonski skelet prostore za druženje in delo, sproščene pogovore, skoncentriran študij, družabne prireditve, vseživljenjska izobraževanja, odprta predavanja, kreativne delavnice… Prenovljeni objekt predstavlja demonstracijski objekt za trajnostno družbo, saj se obstoječo konstrukcijo razgali, jo obda z novo transparentno fasadno opno ter javnosti predstavi tehnološke sisteme za pridobivanje obnovljivih virov energije ter zasnovo, ki omogoča boljše mikroklimatske razmere. Z vidika kazalnikov trajnostne gradnje velik prispevek predstavlja ohranitev obstoječih stavbnih konstrukcijskih elementov.Na ohranjeni obstoječi armiranobetonski skeletni konstrukcije se predviidi ukrepe za izboljšanje odpornosti objekta na predvidene zunanje vplive in povečanje potresne varnosti. Celotna zasnova v najvišji meri upošteva izhodišča za ekološko osveščeno, energetsko učinkovito in ekonomično trajnostno načrtovanje. Projekt namreč temelji na premišljeni, kompaktni bioklimatski zasnovi; dobro oblikovanem stavbnem ovoju s katerim dosežemo optimalni energetski učinek ter na proizvodnji in izkoriščanju energije iz obnovljivih virov.

Novi objekt državne revizorske institucije Črne gore je kompakten stavbni volumen, ki sledi gradbenim linijam in se obenem z zarezo vmesnega vertikalnega hall-a morfološko naveže na geometrijo okoliške zazidave. Hibridna tipologija poslovne palače združuje nizek pavilijonski del v pritličju, odprt neposredno na atrije z mediteranskim vrtom in vertikalni urbani hall, ki poteka preko vseh etaž. Ta deluje kot generator komunikacije med zaposlenimi, saj so vsa delovna mesta medsebojno vizualno povezana. Fleksibilnost delovnega prostora je dosežena s spremenljivo konfiguracijo delovnih mest, ki jo zagotavlja odprt tloris brez konstrukcijskih podpor, saj celoten objekt podpirata dve armiranobetonski jedri na katerih sloni jeklena konstrukcija etaž.

Pokopališče kot obredni prostor poslavljanja, kot tihi prostor žalovanja in kot prostor spomina, je zasnovano z idejo o vstopanju v gozd in odpiranju proti morju. Prostor pokopališča določajo kontrastna razmerja med odprtim in zaprtim, med svetlim in temnim, med tukajšnjim in onostranskim. Drevje med grobnimi polji pooseblja sveti gaj. Vanj so vstavljene čiste, jasne ploskve grobnih polj.
Gozdno pokopališče z zasnovo izkazuje svojo dvojno naravo: zgrajeno je kot niz zamejenih grobnih polj, “manjših pokopališč”, ki se v terasah nizajo nad poslovilnim objektom po pobočju navzgor. Posamezne intimnejše enote, povezuje obredna pot, ki je zaradi njihove zaprtosti obenem lahko tudi parkovna pot, vpeta v mrežo javnih poti.
Zasnova izkoristi relief kot potencial za ločenost prostora slovesa in prostora spomina od servisnega dela in prometa; izkoristi relief in obstoječo mrežo poti za dostopnost do prostora slovesa in nujno dolžino pocesne poti za ritem sprevoda ter vpetost pokopališča v življenje, ob hkratno jasni prepoznavnosti pokopališča kot posebnega prostora, prostora slovesa, žalovanja, spomina in premišljevanja, pri čemer obstoječi gozd izkoristi kot nastavek za oblikovanje meje prostora spomina.

Kakšen naj bo prostor za izvrševanje sankcij, ki bo vzpodbujal humanost in reintegracijo varovank v družbo? Razmislek o sodobnem zaporu temelji na vzpodbujanju socialne vključenosti namesto izolacije in s tem pripravo na prostost. Pri tem lahko arhitektura igra ključno vlogo le v kolikor zagotavlja znotraj zahtevanih varnostnih zahtev odprtost zasnove, ki omogoča in spodbuja komunikacijo z zunanjim prostorom. Koncept se razvije iz treh elementov: podstavek, ki na novo definira predprostor gradu in izpostavlja grad kot prostorsko dominanto; zidovi, ki se dvignejo iz podstavka in terasirajo območje v katero se umeščajo nove programske lamele zapora; zareze na stiku z obstoječo topografijo, ki osvetljujejo kletne etaže, odpirajo poglede v naravo in vzpostavljajo potrebno višino varovalnega perimetra.