Mina – Void

dvostransko orientirana stanovanja brez hodnikov za mlade in mlade družine

Mariborsko mestno četrt Magdalena zaznamuje prehod iz strnjenega predela mestnih karejev v razpršeno zazidavo v zelenju. Umestitev novega objekta sledi uličnim linijam in se jim prilagaja tako s horizontalnim kot vertikalnim gabaritom. Kompakten stavbni volumen zasede le 50% površine zemljišča in omogoči, da se ostalih 50% nameni za parkovne površine. Obodna zazidava na eni strani sklene stavbni otok z urbano ulično fasado in na drugi strani obda varen notranji atrij z otroškim igriščem. Objekt je zasnovan kot generator urbanosti mestnega predela, saj je v vogalnem delu pritličja umeščen javni program namenjen vsem (kavarna, sodelavnica, popravljalnica, izmenjevalnica, mobilnostni center, ipd.).

V lamelnem delu se nahaja niz dvostransko orientiranih stanovanj z vmesnimi enostransko orientiranimi, notranjim vertikalnim komunikacijskim jedrom na ulični strani in zunanjimi balkoni na dvoriščni strani. Dvostranska orientacija zagotavlja kvalitetne poglede, kakovostno prezračevanje in boljši stik stanovanj tako z naravnim okoljem na dvorišču kot tudi z mestno ulico. Stanovanja omogočajo fleksibilen način bivanja, ki mladim in mladim družinam iz različnih družbenih, kulturnih in ekonomskih okolij nudi globoke dnevne prostore s krožnim tlorisom in spremenljivo razporeditvijo sob. Projekt predvideva tudi reciklažo odpadnega betona in opeke obstoječih objektov s predelavo v belitno-sulfoaluminatni cementni klinker za betonsko konstrukcijo novega.

naročnik

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

natečaj

tretja nagrada

leto

2022

lokacija

Maribor, Dvoržakova ulica

površina

9200m2

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Urška Linda Beuermann, m.i.a.
Darja Josić m.i.a.
Mateo Zonta m.i.a.

transparentna palača na historični osi

Novi objekt državne revizorske institucije Črne gore je kompakten stavbni volumen, ki sledi gradbenim linijam in se obenem z zarezo vmesnega vertikalnega hall-a morfološko naveže na geometrijo okoliške zazidave. Hibridna tipologija poslovne palače združuje nizek pavilijonski del v pritličju, odprt neposredno na atrije z mediteranskim vrtom in vertikalni urbani hall, ki poteka preko vseh etaž. Ta deluje kot generator komunikacije med zaposlenimi, saj so vsa delovna mesta medsebojno vizualno povezana. Fleksibilnost delovnega prostora je dosežena s spremenljivo konfiguracijo delovnih mest, ki jo zagotavlja odprt tloris brez konstrukcijskih podpor, saj celoten objekt podpirata dve armiranobetonski jedri na katerih sloni jeklena konstrukcija etaž.

naročnik

Ministrstvo za ekologijo, prostorsko planiranje in urbanizem, Črna gora

natečaj

druga nagrada

leto

2022

lokacija

Črna gora, Podgorica

površina

3700 m2

projektna skupina

Primož Žitnik, u.d.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Urška Linda Breuermann, m.i.a.
Mateo Zonta, abs. arh.

urbani palimpsest

Prostorski koncept nove večstanovanjske stavbe na Erjavčevi ulici v Ljubljani izhaja iz treh prostorskih elementov, ki materializirajo spomin na porušeno Vilo Bahovec in artikulirajo odprt javni prostor mesta v izteku osi Ravnikarjevega Trga republike. Vitek stavbni volumen definira rob javnega prostora med Gregorčičevo in Erjavčevo ter pušča odprt prehod iz Trga republike. Nov podstavek definira mejo med javnim in poljavnim prostorom ter materializira obod porušene vile. Nad podstavkom lebdeči stanovanjski volumen sledi višinam in fasadnim linijam okoliških objektov.

Arhitekturna zasnova večstanovanjskega objekta, vzpostavi platformo s stopniščem in klančino, ki poteka vzolž parka ter se naveže na obstoječe stopnišče pred OŠ Majde Vrhovnik. Platforma ustvari značaj visokega pritličja pod katerim je umeščena klet s parkirnimi in servisnimi prostori. Iz Erjavčeve ulice se parter rahlo spusti v javni program (npr. galerijo) med obodnimi zidovi, ki sledijo liniji obodnih zidov nekdanje Vile Bahovec. Preko klančine se parter dvigne na platformo iz katere vstopamo v stanovanjski del objekta, ki obsega 4 etaže in javni program na nivoju platforme (npr. knjigarno). Členitev stavnega volumna v dve zamaknjeni lameli orientirani sever-jug omogoča ugodno orientacijo prostorov na vzhod in zahod ter členitev tlorisa na dodatne medetaže Stanovanja sestojijo iz dvostransko orientiranega dnevnega prostora ter dveh medetaž s spalnicami. Medetaže omogočajo večji izkoristek stavbnega volumna in fleksibilnost tipov stanovanj z ohranjanjem tlorisne zasnove.

naročnik

LEONTIPODIUM d.o.o.

leto

2019

lokacija

Ljubljana, Erjavčeva ulica

površina

1600m2

projektna skupina, natečaj

Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.,
Denis Hitrec abs. arh.,
Lara Sedar abs. arh.,
Rok Staudacher m.i.a.

prostor slovesa in spomina s pogledom na neskončni horizont morja

Pokopališče kot obredni prostor poslavljanja, kot tihi prostor žalovanja in kot prostor spomina, je zasnovano z idejo o vstopanju v gozd in odpiranju proti morju. Prostor pokopališča določajo kontrastna razmerja med odprtim in zaprtim, med svetlim in temnim, med tukajšnjim in onostranskim. Drevje med grobnimi polji pooseblja sveti gaj. Vanj so vstavljene čiste, jasne ploskve grobnih polj.
Gozdno pokopališče z zasnovo izkazuje svojo dvojno naravo: zgrajeno je kot niz zamejenih grobnih polj, “manjših pokopališč”, ki se v terasah nizajo nad poslovilnim objektom po pobočju navzgor. Posamezne intimnejše enote, povezuje obredna pot, ki je zaradi njihove zaprtosti obenem lahko tudi parkovna pot, vpeta v mrežo javnih poti.
Zasnova izkoristi relief kot potencial za ločenost prostora slovesa in prostora spomina od servisnega dela in prometa; izkoristi relief in obstoječo mrežo poti za dostopnost do prostora slovesa in nujno dolžino pocesne poti za ritem sprevoda ter vpetost pokopališča v življenje, ob hkratno jasni prepoznavnosti pokopališča kot posebnega prostora, prostora slovesa, žalovanja, spomina in premišljevanja, pri čemer obstoječi gozd izkoristi kot nastavek za oblikovanje meje prostora spomina.

naročnik

Občina Ankaran, Comune di Ancarano

natečaj

prva nagrada

leto

2019

lokacija

Ankaran, Oljčna pot

površina

1600m2

projektna skupina, natečaj

Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Martina Vitlov, štud. arh.
Mateo Zonta, abs. arh.
dr. Ana Kučan, u.d.i.k.a.
Luka Javornik, u.d.i.k.a.
Danijel Mohorič, m.i.k.a.
Pia Kante, m.i.k.a.
Katja Mali, abs. kraj. arh.

projektna skupina

Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Mina Hiršman, m.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Mateo Zonta, m.i.a.

ženski zapor kot odprta arhitektura na prepletu narave in dediščine

Kakšen naj bo prostor za izvrševanje sankcij, ki bo vzpodbujal humanost in reintegracijo varovank v družbo? Razmislek o sodobnem zaporu temelji na vzpodbujanju socialne vključenosti namesto izolacije in s tem pripravo na prostost. Pri tem lahko arhitektura igra ključno vlogo le v kolikor zagotavlja znotraj zahtevanih varnostnih zahtev odprtost zasnove, ki omogoča in spodbuja komunikacijo z zunanjim prostorom. Koncept se razvije iz treh elementov: podstavek, ki na novo definira predprostor gradu in izpostavlja grad kot prostorsko dominanto; zidovi, ki se dvignejo iz podstavka in terasirajo območje v katero se umeščajo nove programske lamele zapora; zareze na stiku z obstoječo topografijo, ki osvetljujejo kletne etaže, odpirajo poglede v naravo in vzpostavljajo potrebno višino varovalnega perimetra.

naročnik

Ministrstvo za pravosodje, RS

natečaj

prva nagrada

leto

2017

lokacija

Ig, Na Grad

površina

10.000m2

projektna skupina, natečaj

Mina Hiršman, m.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Lara Sedar, abs. arh.
Matija Zega, štud. arh.
Tomislav Krnač, abs. kraj. arh.
Božidar Rustja, u.d.i.a.

projektna skupina

Mina Hiršman, m.i.a.
Uroš Rustja, u.d.i.a.
Primož Žitnik, u.d.i.a.
Tomaž Mlinarič, u.d.i.a.
Katja Aljaž, u.d.i.a.
Staša Baranja, u.d.i.a.
Darja Josić, m.i.a.
Lara Sedar, m.i.a.
Matija Zega, štud. arh.